nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Ali pa Adagio iz Hrestača, gergijevovski encore, ta tako imenovana glasba za "balerinski" "soutenu", zgrajena na lestvici; z orkestrom, ki ga igra od carističnih časov, tudi pod Gergijevom dan za dnem, a najde v godalni frazeologiji (čeli) zamiranje življenja, v obojskem solu bolno otožnost Pjotra, v bombastični stopnjevitosti skladbe pa teatralno "raztrobentani" upor.
Teatralno v bojih Čajkovskega je na prvi pogled izrazita sestavina tudi v interpretaciji Patetične simfonije - signali usode (konec izpeljave) so npr. raztegnjeni in napihnjeni, da reže; to je skorajda hladno okrutni Gergijev (trobila pa po njem tako ali tako rada tolčejo po človeku in prek teksture, po kateri sploh so), ki sicer vedno dirigira v neki gonji (lahko tudi lirični). Ta mu požene Patetično v vrtinec kontrakcij (repeticije Čajkovskega kot fiziologija, hm, male smrti), v katerega je avditorij kar vleklo, česar v Ljubljani ne pomnim.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani