nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Le delno in pogojno prepoznavne sledi literarnega novinarstva, ki jih je avtorica s štirimi Wolfovimi kriteriji iskala v izbranih letnikih revije Tovariš (1965, 1970 in 1973) ter dnevnika Delo s prilogami (1995-2005), so se pri nas pogosto izkazale za priložnostno sredstvo nekoliko prikritega prikazovanja nezaželene resnice v obdobju političnega enoumja ter pogosto tudi bistroumnega izmikanja zapovedanemu »poslanstvu« novinarja kot družbenopolitičnega delavca v službi enopartijskega režima. K literarnim sestavinam reportaž z dobrim jezikom in slogom je novinarje Tovariša posebej tankočutno usmerjal urednik (avtorica postavlja v ospredje prispevke,,,,), v Delovi Reportaži urednik (do upokojitve leta 1997, ko je Reportažo nadomestila Panorama z opazno spremenjeno vsebinsko zasnovo), v Delovi Sobotni prilogi pa (urednik med letoma 2004-2006), ki je v tej smeri spodbujal in usmerjal zlasti mlajše sodelavce, kot so bili,, in še kdo. Avtorica kot najbolj zgledna primera literarnega
novinarstva na Slovenskem posebej omenja prispevka Kjer ribe priplavajo z neba (Nedelo, 2002) in Lutki nevidnega gospodarja Graha (SP Dela, 2003), kot edina primera neleposlovnega romana kot dosežka literarnega novinarstva pri nas pa Macesen (1978) ter Dotik srca: zgodba arhitekta (2006).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani