nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Po Waltu Harringtonu avtorica poglavje zaokroži z opozorilom na drugačno etično držo, ki jo terja literarno novinarstvo, saj novinar tokrat ni odgovoren le bralcem, ampak mora ob pisanju o intimnem življenju posameznika »po svoji moči zavarovati sogovornikovo psihično, fizično in socialno dobrobit in obenem spoštovati njegovo dostojanstvo in zasebnost.«
V zadnjem poglavju avtorica predstavi redke poskuse literarnega novinarstva na Slovenskem, ki je nastajalo pretežno pod vplivi domačega pripovedništva socialnega realizma (in nikakor po zgledih sočasnega ameriškega novega žurnalizma). Le delno in pogojno prepoznavne sledi literarnega novinarstva, ki jih je avtorica s štirimi Wolfovimi kriteriji iskala v izbranih letnikih revije Tovariš (1965, 1970 in 1973) ter dnevnika Delo s prilogami (1995-2005), so se pri nas pogosto izkazale za priložnostno sredstvo nekoliko prikritega prikazovanja nezaželene resnice v obdobju političnega enoumja ter
pogosto tudi bistroumnega izmikanja zapovedanemu »poslanstvu« novinarja kot družbenopolitičnega delavca v službi enopartijskega režima.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani