nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Kot povzema avtorica po, literarno novinarstvo v ZDA zdaj že prehaja v drugo razvojno obdobje, ki sledi t. i. individualni fazi, v kateri so se le posamezni novinarji navdušili nad možnostmi zgodbe kot novinarskega orodja, urednikom pa se je tako pisanje zdelo odveč, dokler niso opazili zadovoljstva bralcev in povečanja časopisnih naklad.
Osrednje poglavje avtorica posveti Novemu žurnalizmu (r. 1931), utemeljitelju in piscu novega žurnalizma (tudi souredniku reprezentativne antologije The New Journalism, 1973) ter avtorju ključnih štirih zapovedi takega pisanja: sestavljanje prizorov drugega za drugim (opisovanje prizorov namesto gole omembe dogodkov); navajanje obširnih dialogov med protagonisti (beleženje pogovorov med protagonisti namesto zbiranja posameznih izjav); zavzemanje pripovednega stališča tretje osebe (možnost uporabe različnih kotov); tankočutno beleženje statusnih simbolov (navad, kretenj, običajev, načinov potovanja, hranjenja, vedenja do otrok, drugih
družbenih skupin itd.). Po Waltu Harringtonu avtorica poglavje zaokroži z opozorilom na drugačno etično držo, ki jo terja literarno novinarstvo, saj novinar tokrat ni odgovoren le bralcem, ampak mora ob pisanju o intimnem življenju posameznika »po svoji moči zavarovati sogovornikovo psihično, fizično in socialno dobrobit in obenem spoštovati njegovo dostojanstvo in zasebnost.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani