nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Teoretiki literarnega novinarstva postavljajo med začetnike te zvrsti pisatelje, kot so Defoe, Dickens in Mark Twain, po B. Conneryju pa si od konca 19. stoletja v ZDA sledijo tri pomembnejša obdobja literarnega novinarstva (okoli leta 1890, pa nato 1930 ter v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stol., ko to doživi vrhunec z novim žurnalizmom). Kot povzema avtorica po, literarno novinarstvo v ZDA zdaj že prehaja v drugo razvojno obdobje, ki sledi t. i. individualni fazi, v kateri so se le posamezni novinarji navdušili nad možnostmi zgodbe kot novinarskega orodja, urednikom pa se je tako pisanje zdelo odveč, dokler niso opazili zadovoljstva bralcev in povečanja časopisnih naklad.
Osrednje poglavje avtorica posveti Novemu žurnalizmu (r. 1931), utemeljitelju in piscu novega žurnalizma (tudi souredniku reprezentativne antologije The New Journalism, 1973) ter avtorju ključnih štirih zapovedi takega pisanja: sestavljanje prizorov drugega za drugim (opisovanje prizorov namesto
gole omembe dogodkov); navajanje obširnih dialogov med protagonisti (beleženje pogovorov med protagonisti namesto zbiranja posameznih izjav); zavzemanje pripovednega stališča tretje osebe (možnost uporabe različnih kotov); tankočutno beleženje statusnih simbolov (navad, kretenj, običajev, načinov potovanja, hranjenja, vedenja do otrok, drugih družbenih skupin itd.).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani