nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Med mojimi
vejami je v novembrskih nočeh veter zateglo tožil za poletnimi popoldnevi, v moji krošnji so imele varen dom preplašene ptice, skozi moje žile je vriskala pomladna odjuga, v vsem mojem telesu so se pretakali neskončni arpeggi vseh gozdnih glasov. Da, bilo je zdavnaj, bilo je daleč odtod, a vsi ti glasovi še danes živijo v meni, kajti moj čas se ne meri z leti, temveč s stoletji, in starost me žlahtni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani