nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Nekega dne je škatlico s prozacom enostavno zabrisal skozi okno, ne nazadnje so antidepresivi povsem sesuli njegov libido, kar je bil glede na njegovo vitalno navezanost oziroma že kar odvisnost od brezštevilnih razmerij z ženskami povsem nesprejemljiv stranski učinek. In potem je prišla odrešitev, zavesa depresije se je dvignila, bolestna melanholija (ki jo je neprekosljivo izrazil z verzom ... ne morem pozabiti, vendar se več ne spomnim kaj ...) in svojevrstna žalost, ki ga je spremljala vse od otroštva in za katero ne najde druge razlage, kakor da je šlo za povsem gensko, biološko determiniranost, je izginila. Enostavno je prekinil prakso permanentne samoanalize, prvič v življenju je lahko opazoval svet brez introspekcije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani