nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
In film je res lep, poetičen, čeprav deluje zelo dokumentarno (ali pa je poetičen prav zaradi tega), v dvorani je smrtna tišina, morda zaradi očaranosti nad čudovitim podobami, morda pa tudi zaradi svetosti tistega, kar se na platnu prikazuje. Potem pa, ko začnejo prikazovati Duška in, kako se na nekem čepinskem bregu čisto zaresno ukvarjata z zamislijo, da bi tam postavila ogromen spomenik panonskemu vetru v obliki ušesa in tudi oddajnik, ki bo v omrežje mobilne telefonije direktno prenašal zvoke tega vetra, se nekaj gledalcev začne najprej po tihem, potem pa vedno glasneje smejati, da ne rečem krohotati. Iz tistega konca prihaja smeh, kjer sedijo v glavnem Ljubljančani, a ne bi dal roke v ogenj, da med njimi ne slišim tudi kakega prekmurskega heheta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani