nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Nasprotno pa Midori, violončelista Johannesa in pianista Jonathana Bissa vidim v "beauxartsovski" estetski orbiti, ki predvsem pomeni svobodo v tonsko in dinamično ekonomiziranem služenju ustroju: glasba teče oz. utripa v vidnosti - ja, reči hočem prav to, da jo lahko vidiš -, a zveni v drobni razdalji od svojega roba, vselej zavarovano integralno.
Midori,, Biss (pianist, podoben bistremu potočku in reki hkrati, izjemen, občutljiv tudi v odnosu do pevnega materiala) po vstopu v teksturo »le še« tkejo sebe in bližino z drugim v njej, skladbe pa se odpirajo, postavljajo v hkratnih in zaporednih strukturnih prvinah (npr. ritmično-motivna figura in na njej temelječa celostavčna izklesanost v uvodnem stavku Schumannovega Drugega klavirskega tria), razmrežijo v kontrapunktiki in imitaciji, harmonsko pomenljivo gostijo ali po skladateljski volji prehodno izmikajo.
V tem muziciranju ni "izvenstrukturnega" »čustvenega podoživljanja« - v Schumannovih stavkih se ne ozira
po karakternih nanosih (in vendar je tretji plesen) -, je »le« absolutna oblikovna kontinuiteta, ki zna razvojno npr. z Beethovnovim variacijskim stavkom (Trio Nadvojvoda) popeljati k viru lepote in človeškosti; ki sporedu vdihne en sam globok smisel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani