nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Muziciranje v triu je pač že po definiranosti ne more imeti: na Festivalovem koncertu v sredo nismo poslušali violinistične znamke s partnerjema, ampak trojico glasbenikov na skupni poti, ki je cilj; trikratno vestnost in izpiljenost, ki sta aristokratski, vendar ne vzvišen, temveč v skupnost povezujoč pogovor.
Pravkar smo lahko ob nastopu Greenwich tria kot »referenco« prebrali misel oz. namig (menda zasedbinega mentorja), da je omenjeni ansambel naslednik Tria Beaux Arts, kar so mladi glasbeniki z zavezujočim zamahom, ki pa se dionizično razvnema, zame pravzaprav demantirali. Nasprotno pa Midori, violončelista Johannesa in pianista Jonathana Bissa vidim v "beauxartsovski" estetski orbiti, ki predvsem pomeni svobodo v tonsko in dinamično ekonomiziranem služenju ustroju: glasba teče oz. utripa v vidnosti - ja, reči hočem prav to, da jo lahko vidiš -, a zveni v drobni razdalji od svojega roba, vselej zavarovano integralno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani