nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Valovanje vode in igra odsevov na kamnitih cerkvenih stenah (intenzivirano z umetelno postavljeno, a gledalcu neprepoznavno osvetlitvijo), šum vetra, zvok vodnih kapelj ... in občutek globoke želje, vzhičenosti in žalosti hkrati.
Lahko bi tudi pomislili, da se letošnji avignonski program nevarno približuje Sarkozyjevemu galopirajočemu konservativizmu: katoliški Claudel, Dante, in tu je tudi Ordet, povsem obskurna ruralno religiozna igra danskega avtorja (prva polovica 20. stoletja) v rigidni režiji Arthurja Nauzyciela, za katero mi prav res ni jasno, kako je uspela pritegniti kakršnokoli zanimanje (v Le Mondu so jo silovito hvalili) ... A dokler režira Castellucci, dokler brez kakršnegakoli javnega vprašanja poplavljajo cerkve (in v bližnjem Arlesu so v teh dneh, v času tukajšnjega festivala fotografije, v neki cerkvi ob spremljavi pop glasbe predvajali projekcije fotografij sveta margine, prostitutk, verskega fundamentalizma etc., pa ni prav nihče iz tega delal škandala), se
še ni bati, da se bodo na Francoskem zaprli v ozkost, kakršna se je naselila v naših krajih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani