nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Seveda gre to pripisati tudi njeni ukleščenosti v vojno vihro (temu primerno je pripoved izredno gosta, zadihana, tu in tam prekinjena, kar ustvarja zgolj slogovno pestrost), v izkušanje na lastni koži (»Čutim, kako drsim in padam, globoko, skozi blazine in skozi deske. Pogrezniti se v tla - tako je to torej,« se zapiše avtorici pri opisu najgnusnejšega izmed posilstev), vendar se knjiga pred nami vseeno ne bi znašla v takšni obliki, če avtorica ne bi dobro poznala literature in ne bi imela literarnih teženj. Konec dneva v soboto, 5. maja, skoraj jemlje dih in je primerljiv s Sedmimi žalostinkami za padle v vojni judovskega pesnika Jehuda Amihaja: »Otrok se mi zazdi kot čudež, rožnat in z bakrenastimi kodrčki cveti v tej pusti, napol izpraznjeni sobi, med nami umazanimi ljudmi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani