nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Režiserka Jasna je v prvih tridesetih minutah s pomočjo šestih kamer, razpostavljenih okoli obeh izvajalcev, in z živim mešanjem ter prelivanjem podob obrazov in rok pianistov na položenem vbočenem platnu razkrivala mrtve kote in perspektive, ki jih med izvajanjem živahnih subtilnih variacij tako gledalčev kot izvajalčev pogled neposredno nista mogla zajeti. A tudi natančna očesa kamer ne zmorejo popolnoma odstreti tistega, kar je zunajglasbeno v telesnosti izvajalcev in kar med potopljenostjo v Lazarjeve kompozicije odstira njune osebnostne poteze - zvočnosti povsem predanega uživaškega in nadzorovano zadržanega; tisto torej, česar med poslušanjem z zaprtimi očmi ne vidimo, zato pa lahko skozi njuno interpretacijo občutimo.
Ko se v zadnji tretjini Lazarjeve variacije zlijejo v resnobnejšo zvočnost, se na okroglem platnu nad klavirjem razkrije tudi režiserka, s posnetkom operacije, ki jo je prestala pred poldrugim letom; na platnu utripa podoba njenega srca, do katerega po
krvožilnem sistemu prodira kovinski stent in razpira zožene žile.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani