nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Ali kopje, s katerim pokončaš zmaja, ki simbolizira tako »"neptiča", "nezmaja" in "nekačo"«, torej nekaj vmesnega, kar se oglaša pod površino naše (kolektivne) (pod)zavesti, v katero smo ujeti »ležé vsaksebi na široki postelji iz / zloščene orehovine, s hrbtom obrnjeni /drug proti drugemu, (in) se ne znamo poklicati«.
Prav ta zadnji navedek, ki sem ga prestavil v množino, je že posušena podstat njene poezije, ki odzvanja kot počasno in pošastno nalaganje rečnega proda na breg, ki se udira pod našimi nogami. In na nas je samo, ali bomo še ostali minljivi »vojščak med sebi enakimi, / vkopan v brezčrtno, deževno ravnino, / brez imena« ali se zvedavo zagledali v dvojico prikupnih zidarjev, ki »zabodeno gledata s sosednje strehe in sredi visokega belega / dne za nami zlivata nekaj dvozložnih / opolzkih besedí«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani