nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Pesniški prvenec Klarise, v širšem prostoru bolj znane kot pevke in prevajalke, z zavedljivim in zagonetnim naslovom ni zgolj spev reki, temveč in predvsem poema o strasti med moškim in žensko, ki se z vso slastjo odkrivata/razkrivata skozi podobo sorečja, katere voda predstavlja ženski, obrežja in bregovi pa moški princip. Moški v tej zbirki, ki se pojavlja tudi skozi atribute bolj ali manj razkrite spolnosti, ostaja vedno znova izkoristek samega sebe ter libida, ženska pa, podobno kot reka Mura, saj se oglaša kot zalezovalka, »ki prav tako stopa in ihtavo poplesuje z boki«, vse bolj in bolj dobiva prizvok demoničnega, zakletega in vabljivega, da ga še »enkrat izbruha iz sebe, / jalovo naplavino«.
Zanimivo je, da se zbirka začne (in tudi konča) »anekdotično« ter nagovorno do bralca, češ da jo je aprila pred tremi leti »neki Sobočanec, tujec takrat in tujec še vedno, povabil v Zvezdo na gibanico«, in da so »njegove oči obljubljale več, kot so pozneje dale«, saj
je »v resnici komajda predrl tenko opojno skorjico iz smetane, do maka in orehov pa si ni upal«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani