nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Praznota in enoličnost sicer utegneta raztegniti trenutek in uro in ju narediti 'dolgočasna', velike in največje časovne gmote pa skrajšujeta in jih celo izpuhtita do ničnosti. Nasprotno nam bogata in zanimiva vsebina sicer zamore skrajšati in pospešiti uro in celo še dan, če pa računamo v velikem, daje toku časa širino, težo in trdnost, tako da potekajo dogodkov polna leta veliko počasneje kakor tista revna, prazna, lahka, ki jih nosi veter pred seboj in jih razpihuje. Kar imenujemo dolgčas, je torej pravzaprav le bolezenska kratkotrajnost časa, ki izhaja iz enoličnosti: ob nepretrgani enakomernosti se velike časovne razsežnosti tako skrčijo, da je srce prestrašeno na smrt; če je en dan kakor vsi, potem so vsi kakor en dan; in pri popolni enoličnosti bi doživljali najdaljše življenje kot čisto kratko in bi poteklo, ne da bi se zavedali.΄«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani