nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Verjamem v skrivna dopisovanja onstran časovnih omejitev in prostorske stiske: vse se nekam nalaga, vse se registrira, nobena, naj bo še tako obrobna knjižica, ne gre v izgubo, spomin človeštva je neskončen, knjige se množijo in pisci rojevajo bralce, vsi pa pritajeno slutimo, da so naša življenja lahko popolna le v iskanju popolnosti. Za to, da bi znali vzdrževati zavest o katastrofah, v katere vodijo utvare fundamentalistične prevzetnosti, se še vedno obračamo h knjigam, v katerih je magični stik med dobrim, lepim in resničnim še ohranjen, pa četudi v razdrobljeni podobi, kakršno berem v zbirki pesmi Nedosežna zemlja (1986) Czeslawa Milosza: In ko ljudje nehajo verjeti, da je dobro in je zlo, / jih bo samo lepota poklicala in rešila, / da bodo še vedno znali reči: to je resnično in to je lažno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani