nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
E.-Lichte torej gledališče razume izven vzročno-posledične odvisnosti od literature, kot dejavnost, ki ne samo interpretira znake, ki jih proizvaja kultura, ampak kot svoje uporablja prav znake, ki jih je omogočila kultura, namreč tako, da jih uporablja kot znake znakov. Ali, ponazorjeno s citatom iz zgoraj izpostavljene Semiotike gledališča: »To, kar je konstitutivno za gledališče, je napetost med eksistenco in označenim, med bitjem kot naravo ali objektom in naravo (značajem) znakov. Razlika med teatralnostjo in estetskostjo vzrašča prav v tej napetosti.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani