nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Kralj v spremnem besedilu k slovenskemu prevodu Estetike performativnega, ene najvznemirljivejših knjig s področja kulturnih študijev, ki se ukvarjajo z gledališčem in uprizarjanjem, citira poveden stavek iz neke druge razprave-Lichte, posvečene razmerju med dramo in uprizoritvijo. Stavek, ki je nastal v času prve izdaje slovite Semotike gledališča (1983), s katero se je avtorica vzpostavila kot ena vodilnih avtoritet semiotičnih raziskav gledališča prejšnjega stoletja, se glasi takole: »Kot instrument kritike pa je pojem zvestobe tekstu popolnoma neuporaben, če ne celo škodljiv.« Na videz zgolj drobna avtoričina pripomba se v nadaljnjem opusu-Lichtejeve razvije v predpostavko, da je znotraj semiotike gledališča nastopil nekakšen za evrocentrično civilizacijo kopernikovski obrat, katerega posledica je dejstvo, da je uprizoritev primarna, tekst pa zgolj njen vidik.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani