nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
ima tukajšnja bralska publika v zavesti predvsem kot odličnega pesnika, Ogenjvoda, Labrador, Sibirski ciklus, če naštejem le tri, so naslovi, ki se jim ne more izogniti nobeno resnejše premišljevanje o slovenski sodobni poeziji, in seveda kot avtorja, s čigar Pikijem in Mačkom se zadnji desetletji in pol ne more odviti nobeno otroštvo. Impresiven je tudi prevajalski opus, za prozni del njegovega ustvarjanja pa se včasih lahko zdi, da po krivici ostaja v senci. No, čisto v senci in spregledan nikakor, spomnim se navdušenja, ki ga je tako pri kritiki kot pri bralstvu sredi devetdesetih sprožila Kovičeva Pot v, obsežen roman, stkan iz »prizorov iz navadnega življenja M.«, v katerem je avtor razgrnil »stvari spomina«, kakor so se imele pripetiti glavnemu protagonistu, njegovi rodbini - in pripovedovalcu, ki pa bralca ni pozabil opozoriti, da je vse tisto, kar bere, zgolj plod domišljije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani