nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Tako se po plesalkinem izginotju z odra gibalne kombinacije skozi (vnaprej posneti) plesni material gladko prelijejo v virtualni svet na projekcijsko platno (avtor videa). Zlasti drugi del predstave vsebuje nekaj izjemno lepih prizorov, v katerem se sočasno prekrivata materialni in nematerialni svet; denimo sekvenca, v kateri se podoba plesalkinih rok s spretno manipulacijo podobe in luči (Madster, avtor scene in kostuma) spremeni v stilizirana krila, ki obdajajo avtoričino fizično telo, prav tako tudi zaključna sekvenca, v katerih milni mehurčki pred video projekcijo plesalkinega gibanja v vodi podkrepljujejo stik dveh realnosti, ki ju avtorica domiselno še tesneje spoji po samem koncu predstave, ko se na poklonu pojavi premočena, v isti obleki, kot smo jo videli na video posnetku in zaradi česar lahko gledalca za hip prešine, kaj če »vodni prizor« v resnici ni bil posnet vnaprej in je plavala v nekakšnem bazenu nekje za temnim projekcijskim platnom?
Enourni solo Tiho
telo odlikuje premišljenost koncepta in kar nekaj gibalno, zvočno in lučno subtilno lepih prizorov, in prav zaradi omenjenih kvalitet bi nemara veljalo solo strukturno še intenzivirati in ga nadgraditi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani