nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Heglova sintagma o umetnosti (΄»naj se nam grške podobe bogov zde še tako odlične in naj so Bog oče, Kristus in predstavljeni še tako dostojanstveno in dovršeno - nič ne pomaga, svojega kolena ne upognemo več΄«) velja v današnji banalno profanizirani zahodni družbi še toliko bolj, pravzaprav se stopnjuje vzporedno s kulturno hiperprodukcijo, medtem ko je azijski vzhod, kar se umetnosti tiče, še v stanju primarne zavezanosti ritualu in detektiranju kultne vrednosti umetnine, četudi je ta po naših standardih nima več.
Kakorkoli že, azijska turneja je za slovenski balet in še zlasti za Edwarda Cluga pomembna - tako iz pragmatičnih razlogov pozicioniranja na globalni trg kulturne produkcije, ki je hočeš nočeš danes pač vitalnega pomena, pa tudi zaradi zaradi izkušnje drugačne percepcije gledalca in kritike, saj sta obe Clugovi predstavi pri nas dobili dokaj porazne ocene. Prav tako je upati, da bodo Arhitektura tišine, Radio & Juliet in še dvesto prireditev na singapurskem
festivalu rigidnost te azijske državice, ki dokazuje, da je konfucijanska delovna etika še neprimerno bolj ostra in zavezujoča kot protestantska, vsaj nekoliko omehčali.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani