nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Liki, ki jih uprizarjajo nastopajoče, se, kot lahko razberemo iz njihovih biografij v spremnem besedilu, nenehno spodvijajo v njihove ΄»resnične΄«, osebne zgodbe, z načinom interpretacije besedila, pod katerega se podpisujeta in, pa nastopajoče skozi repeticije, ki vsebujejo spremembe v detajlih, ter podvajanje in fragmentiranje, ustvarjajo vakuum, v katerem ženski subjekt ni le tujec drugemu, pač pa je tujec predvsem samemu sebi. Izmuzljiva stanja amorfne dislociranosti treh žensk ob tem domišljeno soustvarjata tudi glasba in video. Razcepa med družbenimi vlogami in pričakovanji, zlasti kar zadeva vlogo ženske, ter na drugi strani biološkimi danostmi, ki pa so vedno kot ΄»naravne danosti΄« kulturno posredovane in kot take vpisane v kulturo, so se akterke lotile precej premišljeno, čeprav bi to, sicer že velikokrat obravnavano temo, lahko še bolj razplastile, radikalizirale in si predvsem privoščile več drznosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani