nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Debelo sva zaklela, se hitro obrnila in ne da bi naju videli, našla drugo restavracijo, kjer sva v vsej najini velikodušnosti nemoteno večerjala, sama.
S svojo novo, zelo mlado prijateljico je prišel še en dolgoletni, nedavno ločeni finski prijatelj in se nastanil v sobi pod najino - hočeš nočeš sva poslušala njene nepridušene vzklike in hihitanje in sva bila prisiljena zapreti okno, ki je gledalo na čudovito neskončno morje. Ni šlo drugače, kot da bi ugibala, kaj se tam spodaj dogaja; in preveč zlahka sva si to lahko predstavljala, saj sva poznala sobo in s plaže tudi njuno telesnost, in končno, to ni bil čas za njiju; to je bil čas za najin pobeg, najino izkušnjo; naju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani