nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Ne toliko v zunanjih manifestacijah, ki so na trenutke (pre)poudarjene, temveč v Brelovem duhu, ki ga oživlja in obnavlja, da je pred gledalci povsem živ, čeprav zdaj ujet v Završanovem telesu. Duha ne razumemo kot formo, temveč kot eno samo vsebino, in resnično gre za tekst in podtekst Brelovih pesmi hkrati, in oboje podaja s celim telesom, z energično navzočnostjo v prostoru med glasbenim ozadjem in občinstvom v ospredju, kot péto poezijo in poetično muziko, vedno z rahlo (humorno) distanco, ki je na odru zato, da nam Brela, kot je »bil«, njegovega duha, še bolj ali celo v resnici približa.
je vseskozi zbran, čeprav daje včasih vtis ležernosti, pripaden svojemu »liku«, čeprav brez »patološke« fascinacije, ravno pravšnja kombinacija igralca in pevca, ki v šansonu najde svojo idealno lego.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani