nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Nazadnje je okoli leta 1400 kot znak smrti prevladal okostnjak, sam mrtvaški ples pa je šel še dlje in travmatično občutje smrti povezal z ironijo plesa, pri čemer ta kljub obešenjaškemu sarkazmu, pogosto nadgrajenem s prisotnostjo tistih glasbenih instrumentov, ki jih je Cerkev obsojala, zmeraj sledi nekemu redu. Vedno je namreč vizualiziran izrazito hierarhično, v smislu celovitosti takratne krščanske družbe, tako, da so ljudje v kombinaciji z mrtveci vedno razporejeni po pripadnosti statusu, od papeža do oderuha ali berača. Za vse, ne glede na njihov poklic ali stanovsko pripadnost, pomeni ta sprevod zadnji ples, z okostnjaki, ti pa kljub umeščenosti mrtvaškega plesa med druge krščanske motive ustvarjajo prej vtis zemeljskega kot kakega metafizičnega izvora, kakršen je, denimo, prisoten na Zadnjih sodbah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani