nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Manj uspešna se zdi režiserjeva odločitev, da vzpostavi »polemični« dialog z notranjo dramaturgijo Jovanovićeve predloge, ki se najmočneje pokaže v sklepnem prizoru igre, v izvirniku intoniranem kot »festival mesa«, »karneval kože« in »orgija krvi«, v uprizoritvi pa je pred nami omizje zdolgočasenih in upehanih protagonistov, ki se nemara niti ne spominjajo več svojega nekdanjega erotičnega divjanja, a iz prizora, pa naj bo konceptualno še tako odločilen, težko posplošimo kakršno koli vodilno uprizoritveno idejo. Prav tako v postavitvi ni izpeljana zamisel nekakšnega šova s petjem in plesom, saj ta žanrski okvir slabo tematizira in iz njega ne potegne nič posebno produktivnega, in na sploh je v iskanju forme za Plejboje zbegana, hkrati pa napetost izgublja tudi z nekaterimi neposrečenimi rešitvami (npr. otroški voziček, rogonoščeva kapa), ki včasih že otežujejo elementarno razumljivost dogajanja.
Uprizoritvi tako glavno težo dajejo igralski prispevki celotne
deseterice nastopajočih, najbolj nemara Fürst, ki svojega Pandolfa uprizori skoraj kot virtuoznega stand-up zabavljača, pa, ki svojo Colombino razčleni na neizčrpno serijo drobnih mimičnih reakcij, ali, ki Oktavovo avtentično naivnost hkrati igra in živi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani