nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
A igralci neke sodobne commedie', ki v svoji manifestaciji ne uprizarja več razlike med igro in neigro, tiste razlike, ki je hvaležno (modernistično) metodološko polje za gledališke raziskave performativnega, temveč njuno identiteto: plejboji tukaj in zdaj so namreč igro posvojili do take mere, da uprizarjajo njen izvirni vznik in pojav ter poznejši komentar in učinek hkrati, točneje, da je njihova igra izvirni komentar, ki pa nas vedno usmerja tudi na njen poznejši vznik ... V tej sodobni inverziji, ki uresničuje prvo performativno zapoved (če parafraziramo znano sintagmo) Igraj, sicer ...!, pa je mogoče zaznati disciplino, s katero nastopajoči sledijo tako besedilu kot njegovim komentarjem, ki jih v resnici tudi sami proizvajajo. Disciplino, ki - paradoksno - sledi temeljni odprtosti Jovanovićeve komedije, kakovosti, ki jo je kritika (A.) zaznala že pri njenem krstu leta 1972.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani