nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Če izvzamemo naše daljne praslovanske prednike, ki so menda pošteno rogovili tod naokoli, smo nadvse ponosni na svojo pohlevno zgodovino, strašno radi se tolčemo po prsih, kako smo, miroljubni, da še mravlji ne bi storili nič žalega, pri vsem tem pa se zdi, da gre za komično hvalisanje pritlikavca, ki se hvali s tem, da ni nikoli niti pomislil na to, da bi se spopadel z velikanom.
Zato smo bili vedno zelo vzvišeno moralistični do »velikanov« oziroma drugih držav, ki so si in si še vedno privoščijo intervencije v drugih državah in na drugih celinah, pri čemer v zgodovini nikakor ni šlo le za velesile, temveč tudi za majhne države, kot so bile, denimo Nizozemska, Belgija ali Danska. Nikakor ne pristajam na paternalistično tezo Josepha Conrada, da je bil kolonializem »breme belega človeka«, vendar lahko vsakdo, ki je bil kdaj, denimo v Indiji, centralni Afriki ali Hongkongu in ni zgolj poležaval v klimatizirani sobi ali ob bazenu s Heinekenom v roki, občuduje nekdanje
britanske popotnike in osvajalce, ki so na drugem koncu sveta v vse prej kot idiličnih razmerah gradili svoj imperij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani