nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Poznejši metaforični nanosi pa se odlikujejo z evokacijo tiste čutne izkušnje, predvsem tipa in vonja, ki je bliže živali kot človeku, kar spet kaže na govorčev nepolaščevalski odnos.
Nato se, v poslednji pesmi prvega sklopa, pesniško podobje prelevi v neposredno prvoosebno izpoved, s katero se obrača na psa: »Niso bili stari mojstri moji učitelji! /Vse, kar sem pri njih prebral, napol razumel/jih posnemal /.../ ni vredno enega samega tvojega pogleda, ki zre skozi čas, nazaj do začetka,/ko plamen prvič zatrepetal je v tvojem očesu/in se je v zboru živali naredil prostor tudi zame.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani