nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Gre namreč za ujete trenutke iz serije življenj, neizbežno zapisane minljivosti, ki pa jih je režiserka s svojimi igralci (vsi so podpisani kot avtorji projekta) iztrgala iz spomina in povezala v novo, kompleksno zaporedje, ki nikdar ne simulira, da je v kakršnem koli smislu celovito, vendar v posameznih fragmentih tako rekoč »popolno«. Tako je predstava po dimenzijah in času, ki ga zajema (časi se sicer v njej prepletajo in jih je težko vedno natančno določiti), res epska, a v posameznih fragmentih in epizodah izrazito lirska; njena dramatičnost raste zlasti iz izvirne uprizoritvene »tehnologije«, ki vsebinsko idealno ponazarja delovanje spomina oziroma pojavljanje vtisov iz preteklosti v naši zavesti ter mehko drsenje časa v nepovrnljivost (to je princip, ki ga je Mnouchkina že uporabila v predstavi Le dernier Caravansérail).
Filmska montažna logika
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani