nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Ko gledamo njegove slike in risbe, vse te prestrašene begunce, stradajoče postave, matere ob mrtvih otrocih, se znajdemo v mračni preteklosti, ki pa ni tako oddaljena, kot se morda zdi na prvi pogled. Res oblačila in nekateri drugi likovni elementi prikličejo v spomin čas velike svetovne morije, a letnice slik (devetdeseta leta) hkrati spomnijo na takratno grozljivo dogajanje na ozemlju nekdanje skupne države, na kri in ogenj v Bosni, na Hrvaškem, na skupinice in kolone nemočnih beguncev, na tavajoče iskalce svojih za vedno izgubljenih življenj. In ko gledamo sugestivne, s toplo človečnostjo navdahnjene risbe otrok v prevelikih oblačilih, in izvemo, da so spomin na otroke, pomorjene v nacističnem uničevalnem taborišču, ki jih je skiciral že med vojno, a so se tiste skice izgubile, pozneje pa jih je poustvaril po spominu, potem je krog zares popolnoma sklenjen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani