nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Tudi zaradi bolj premišljene in dinamične režije množičnejših prizorov, v katerih se dogajanje simultano preliva in komentira, predvsem pa so že v igri nekateri deli, ki štrlijo sami zase, recimo končni prizori med režiserjem in scenaristom, ki se nam zdi kot zastaran potujevalni, komentatorski zdrs brez efekta.
Dogajanje je namreč postavljeno na odprt, z nakazanimi stenami zamejen prostor (scenograf je), kjer posamezna prizorišča sproti gradijo s stoli, skoraj korunovsko, gromada stolov je obešena tudi na horizont in se potem zrušijo, med scenskimi spremembami in tudi sicer pa Valja, ga odigra nedoločno, zmuzljivo, tudi z neujemljivo mehkobo, ki je verjetno posledica Valjeve družbene neumeščenosti in samoiskanja, v kotu igra na kitaro song, ki povzema vsebino igre (avtor je, glasbe pa). Kostumi so veristični, delno tudi rahlo karikirani.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani