nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Bolj kot sodobna neujemljiva disperzna ruska družba ob trku, ali se reče razpadu vrednot, medgeneracijskih konfliktih in globalizacijskih kontra(a)kcijah, ki jih okretno slovenjenje dobro zadene, bolj kot namigi na razpad imperija in poplavo zahodnjaških artiklov, z njimi je igra prepredena, da o daljnovzhodnih ne govorimo, ti so sploh izvor vsega zla, namreč zaživijo drobne komične miniature zbranih ob »dokaznih eksperimentih«. Tudi zaradi bolj premišljene in dinamične režije množičnejših prizorov, v katerih se dogajanje simultano preliva in komentira, predvsem pa so že v igri nekateri deli, ki štrlijo sami zase, recimo končni prizori med režiserjem in scenaristom, ki se nam zdi kot zastaran potujevalni, komentatorski zdrs brez efekta.
Dogajanje je namreč postavljeno na odprt, z nakazanimi stenami zamejen prostor (scenograf je), kjer posamezna prizorišča sproti gradijo s stoli, skoraj korunovsko, gromada stolov je obešena tudi na horizont in se potem zrušijo, med
scenskimi spremembami in tudi sicer pa Valja, ga odigra nedoločno, zmuzljivo, tudi z neujemljivo mehkobo, ki je verjetno posledica Valjeve družbene neumeščenosti in samoiskanja, v kotu igra na kitaro song, ki povzema vsebino igre (avtor je, glasbe pa).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani