nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Mikrofonski zasliševalci orkestrskih gradnikov v osrednjem delu delujejo kot še najizrazitejši scenski performativni poseg (iz plastenk sestavljeni sredi avditorija je imel pregrajevalno vlogo, inscenacijske pa skorajda ne).
A glasba ni nad sižejem, temveč se posluša kot vztrajajoči krik, ekstaza groze, ki ji skladatelj v uvodnem Razpadu določi geografske koordinate, jo v zgolj diabolično podaljšuje (pri čemer je najmočnejši konec, papirni dež in njegov dirigentski »sežig«), v Upanju pa trzajoče stopnjuje (mdr. prek varljivih ploskovitih zatišij), vnašajoč tudi pesniško besedo Majakovskega, ki jo sam podaja v živo.
zgodovine je delo skladatelja, ki je ranjen v svojem »divjem antinacionalizmu«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani