nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Brezskrbna abstraktnost sicer avtoanalitičnega komornega odziva na ljudsko glasbo Étude pour folklora (1968) je tako ne le desetletja, ampak tudi svetove daleč od, ki posega po plakatnih in drastičnih sredstvih, kot mozaični teater katastrofe, virtuozno zmontiran v agitatorski krik o neki (zgodovinsko izpričano) pogubni agitiranosti.
Angelovo tkivo je v triptih razporejena zvočna seizmografija, ki orkestra ne deli toliko zaradi relacijske, responsorialne gradnje (koordinativna in sploh izvedbena eksaktnost je bila delo dirigentov in precej mlajšega, a očitno izkušenega Wendeberga), ampak zaradi akustičnega učinka: poslušalec naj bo v primežu (suho okolje studia Viba filma je zamisli sicer zmanjševalo izsev), sredi miksa drobcev, navedkov (grleno petje, himne) in družbenoklimatskih oznak, elementov »zemlje« (folklore) in »civilizacije« (politične manipulacije), izvajalsko organskih in elektronsko vsajenih (realizacija: člani Eksperimentalnega studia Južnonemškega radia iz
Freiburga, med njimi tudi sam André) oziroma moduliranih sestavin. Mikrofonski zasliševalci orkestrskih gradnikov v osrednjem delu delujejo kot še najizrazitejši scenski performativni poseg (iz plastenk sestavljeni sredi avditorija je imel pregrajevalno vlogo, inscenacijske pa skorajda ne).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani