nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Ogledali si bomo lahko njegovo politično parabolo iz leta 1976, Vrnitev izgubljenega sina, s katero je istoimensko kratko zgodbo francoskega pisatelja Gida postavil v kontekst arabsko-izraelskih vojnih spopadov, avtobiografsko zasnovano delo Aleksandrija ... zakaj?, s katerim je začel trilogijo o njegovem rednem mestu, ter pri nas sicer že videno Usodo (1997), izjemno glasbeno dramo, v kateri nam z biografijo arabskega filozofa Avorroesa islam predstavi kot nedogmatično in nefundamentalistično religijo. Posebno pozornost velja nameniti Chahinovemu sopotniku, Salah Seifu, ki velja za tistega cineasta, ki je v egiptovski film vpeljal neorealistično poetiko, hkrati pa tudi za avtorja, ki si je v svojih delih večkrat privoščil odkrito družbeno kritiko, kar zaradi močne cenzure v egiptovskem filmu ni bilo prav pogosto. Temu primerno nam izbor prinaša njegovo politično komedijo Med nebom in zemljo (1960).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani