nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
V tukajšnjih krajih smo praznovanje (opažanje A. je z izjemno trmo uresničil pisatelj, nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev) že kmalu raztegnili na ves teden in poskušali ta teden misliti o knjigi pozitivno, torej za trenutek pozabiti na vse reve in težave, ki da slovensko knjigo tarejo tako rekoč od nekdaj.
In tako se je praznovanje, ki so se ga v preteklih letih včasih dotaknile tudi otožnejše teme o izumiranju jezikov in teh ali onih zagatah slovenskega založništva, avtorjev, knjige, tiskarn, knjižnic in bralstva, spremenile v »navaden praznik«, torej v čas, ko se ne spodobi tarnati o skrb zbujajočih kazalcih v založniški panogi, o sramotnih honorarjih, o obdavčeni knjigi in drugih eksistencialijah, ampak raje gojiti optimizem in si z užitkom kupiti knjigo na prostem. Ulična prodaja, pred leti pospremeljena tudi z obiljem cvetja - pač po katalonskem zgledu: knjiga in roža, znanje in lepota, dvom in upanje -, je prireditvi namreč priskrbela
imenitno urbano šarmantnost, a nič več od tega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani