nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Ta nikakor ni zgolj »formalistično« preigravanje znotrajgledaliških strukturnih elementov, kakor bi se morda zazdelo; kot že nekajkrat moramo tudi tokrat opozoriti na demistifikacijsko naravo Živadinovove performativne prakse, ki dekonstruira ustaljene gledališke (in performativne oz. umetniške na sploh) forme ter hkrati proizvaja nove, avtorske, na trenutke celo »zasebne«, a vendar - vsaj gledalcu s primerno gledalsko zgodovino - razločno berljive znakovne sisteme, ki so razbremenjeni nekdanje simbolne teže in v enem od svojih izvorov presenetljivo »srečni«. sega tudi v nekatera nevralgična polja sodobne umetnosti in njene refleksije, kot npr. konstrukcijo (spolne) identitete, politike telesa, radikalno problematizacijo reprezentacijskih mehanizmov oz., konkretno, njihovo formalno »redukcijo« do predstave stroja. Vse to v projektih, v katerih v igralski vlogi nastopa tudi sam, uokvirja nekakšna emotivna vzhičenost, ne nekdanji teatrski patos, temveč investicija oz.
intervencija, ki v fizičnem smislu uprizarja recepcijski vezni, torej navadno nematerializirani stik med scenskim dogajanjem in avditorijem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani