nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
V knjižni zbirki Poezije Logos je v prevodu izšlo delo francoskega akademika Claudela Sto izrekov za pahljače, ki je moderno in starodavno, zahodno in vzhodno, hibridno in čisto ...
Opus francoskega klasika, pisatelja, pesnika, dramatika in diplomata, ki smo ga do zdaj v slovenskem prevodu poznali po izboru poezije Sejalec Božje mere iz leta 1993 (prevedel ga je), je - kot opozarja prevajalec in pisec spremnega besedila - raznovrsten, obsežen, a so z njim težave: njegove pesmi so za sodoben okus »precej zastarele«, »divjim militaristično-nacionalističnim« pesmim se antologije »na široko ognejo«, poleg tega je bil Claudel odločen glasnik krščanstva oziroma francoskega katolicizma in njegova poezija nagovarja »vedno bolj maloštevilno« občinstvo.
v spremnem besedilu k Sto izrekom za pahljače opozarja, da se spornost Claudelove poezije ne skriva le v pogledu - zlasti nekatoliškega - bralca, ampak se v njej sami diskretno nadaljuje notranji spor, zaradi
katerega izginjajo tako jasno in glasno razglašene ločnice.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani