nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Proti koncu so te Zlobčeve pesmi, ob vsej bolečini, ki jo čutimo iz slehernega verza, ob vsem kaosu teme, ki jih obdaja, skoraj racionalno poročevalske: In vendar še upam, ker ne smem/ obupati: srce in intelekt/ sta si vsaksebi - paradoks očeta!, je zapisal še junija 2007.
V svetovni in tudi slovenski poeziji je nekaj primerov, kjer vstopa smrt v poezijo ne le s svojo eksistencialno in simbolno težo, ampak tudi z atributi empirične konkretnosti, vezane na sorodstveno razmerje (smrt hčerke Victorja Hugoja ali pri nas sina Toneta). V teh primerih, atipičnih za metaforično naravo poezije, je neposredna čustvena moč dogodka tisto, s čemer se hrani poetično sporočilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani