nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Prenavljajoče se in novejše v francoski komorni glasbi se je zlilo v izvir prenove, v osveženo, motivno enovito cikličnost sijajne Franckove Sonate za violino, tokrat v transkripciji za violončelo. Lok sta interpreta razpela v skladbah, vrhovnega pa še prek njih.
Franckova skladba, ki prepriča tudi v tenorski inačici (s Poltéro vsekakor), je zrasla pač »zgolj« kot tonsko najrazkošnejši, frazno najširši primer celovečernega notranjega izvajalskega procesa, pri violončelistu poudarjeno miselnega (vsaj po mojem vtisu), koncentriranega na sprotne cilje in vrhove ter hkrati na en sam veliki cilj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani