nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
V trenutku ko je bil prejšnji ponedeljek na Tiananmenu prižgan ΄»večni ogenj΄« - zares pod vedrim nebom, iz katerega je deževalo dan pred slavnostnim prihodom olimpijske bakle in dan po njem - so se na tem pekinškem trgu, obkoljenem s kordoni policistov, mešali hanski represivni ateizem, ki ga je blagoslavljal veliki portret Mao Zedonga, separatistični upor Ujgurov, okrepljen z globalnim muslimanskim gibanjem, žilava ideja Falun Gonga o duhovni naravi človeka in olimpijski ideal telesnega zdravja kot pogoja univerzalne duševne svobode. Pri tem je racionalistični zahod od daoistično-budistične sekte večinoma že dvignil roke kot od nelagodnega izrastka misticizma na napačni točki njegovih pragmatičnih odnosov s Kitajsko, na ujgurske poskuse povezovanja z zunanjim islamskim bratstvom se svet odziva čedalje previdneje, medtem ko je tibetansko vprašanje že zdavnaj postalo nekakšen mentalni lakmus, za katerega zadostuje, da ga pomočimo v zavest in že
takoj odkrijemo ideološko krvno skupino, zato se o njem pravzaprav sploh ne razpravlja, temveč se brez prevelikega razmišljanja cilja z gotovimi sklepi, ki tako ali tako ne vodijo k nikakršni spremembi himalajskega statusa quo. Tako je po vsem tem odločilni in spremenljivi vidik tiananmenške olimpijske slike tisti, v katerem so se začele kitajske oblasti čutiti ogrožene od same navzočnosti verskih identitet, ki vsaka zase predstavlja enega od velikih kompleksov sodobnih problemov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani