nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Potem se vrata sunkoma zapro, »železna zavesa« dvigne, svilena rdeča ponjava spolzi v »podzemlje« in odpre se prostor za pretresljivo zgodbo Blanchinega tragičnega konca, v manj kot poldrugo uro zjedreni avtobiografsko utemeljeni poligon mogočnih, neobvladljivih in pogubnih človeških (erotičnih in homoerotičnih) strasti.
Prizorišče je oblikovano kot beckettovsko postkataklizmično in s sipkim peskom na debelo posuto brezbrežje s klančino z levega konca ozadja. pesek, ki asociira na minevanje časa in opominja na posameznikovo marginalnost prašnega delca v vsečasju vesolja, na prizorišču fizično vpliva tudi na zdrsljivost in negotovost korakov ter pušča tudi na oblačilih protagonistov kdaj pomenljive sledi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani