nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
je tudi tokrat v svojih uprizoritvah uporabil priljubljena vrata, le da ena sama, težka, visoka, lesena in dvokrilna (na sredi »železne zavese«), skozi katera že v prologu ugledamo opotekav sklepni prihod od vsega trpljenja in ponižanja do konca izčrpane in razrvane Blanche v znameniti modri obleki po rdeče pregrnjeni klančini ter ji iz odprtine za orkester nasproti stopita Zdravnik in Bolničarka. Potem se vrata sunkoma zapro, »železna zavesa« dvigne, svilena rdeča ponjava spolzi v »podzemlje« in odpre se prostor za pretresljivo zgodbo Blanchinega tragičnega konca, v manj kot poldrugo uro zjedreni avtobiografsko utemeljeni poligon mogočnih, neobvladljivih in pogubnih človeških (erotičnih in homoerotičnih) strasti.
Prizorišče je oblikovano kot beckettovsko postkataklizmično in s sipkim peskom na debelo posuto brezbrežje s klančino z levega konca ozadja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani