nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Medtem ko se največja težava pri prevajanju starih del vedno začne z vprašanjem, ali so ta dela sploh prevedljiva, glede na naravo klasičnega kitajskega jezika in na poseben način uravnani pesniški slog, pa se je dilema v času, ko so se prevajalski podvigi preselili v 20. stoletje, v glavnem vrtela okoli pomena posamičnih avtorjev, omahovanja glede stopnje njihove univerzalnosti in iskanja mostov, s katerim je mogoče povezati kulturološko oddaljene svetove in izkustveno ločene zavesti.
Ko sta in izbirala avtorje in pripovedke za svojo izdajo, ju je ob tem vodil absurd Maovega poziva intelektualcem in pisateljem, naj se s kritičnimi in kreativnimi idejami posvetijo gradnji boljše komunistične družbe, ki pa se je nato hitro sprevrgla v obračun z zametki liberalne zavesti in preganjanje vsega, kar je bilo mogoče umestiti med »desničarjenje«. Z izborom pripovedk, ki so nastale v času od sredine petdesetih let do druge polovice devetdesetih let, sta mlada prevajalca opozorila
na to, da sta se geslo »naj cveti sto cvetov« in njegova antiteza, ki so jo spremljala kaznovanja in zaporne kazni, dogajala v različnih stopnjah surovosti v vseh fazah kitajskega komunizma, tako da sta postala konstanta politične tragičnosti hkrati pa tudi vir nadideološke književne moči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani