nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Vendar ta prej in ta zdaj nista v vzročno časovnem zaporedju, pač pa je njuno načelo vezave v strukturni celoti asociativno, kronološka povezava pa je opazna samo na ravni posameznih enot. Sovpad pesniške govorke in avtorice zaznamo vsakokrat, ko se njen diskurz dvigne na avtorefleksivno raven (»brez zaledja, brez publike, pišem/kratke, neplačane stavke o tem,/kako vsaka vaša nova perspektiva/prinese moje naslednje izginotje.«) in tedaj, ko iz ubesedovanja "govorkine" osebne zgodbe in njenega nelagodja (»v tem svetu/obsedenega "eksorciranja" samote/ne smem pustiti, da me usmrtijo.«) prestopi v ostro kritiko razmer obstoječega družbenega bivanja nasploh (najizraziteje v sklopu tatovi teles), nato pa v poslednjih sklopih (samota, svoboda, poljub ogledala) izzveni v ljubezenskih, ki zanikujejo in hkrati potrjujejo sklepne verze prvega sklopa: »sem se odločila, da ne bom več pisala ljubezenskih pesmi ...« In dejansko, Poljub ogledala ni le ljubezenska izpoved, marveč artikulacija
življenjskega stališča, ki je umetnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani