nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
dramski, točneje, gledališki prvenec (!) izpred skoraj štiridesetih let deluje na več nivojih, v formalnem smislu spomnimo samo, da je (bil) »trojni« avtor: prozaist, dramatik in režiser, in vse to je opaziti tudi v Osvajalcu tako v besedilu kot uprizoritvi: naracija, dramatičnost in »čisti« teater se prepletejo v ekspresivno in idejno kompleksno, hkrati pa bogato detajlirano sliko nekega preteklega in oddaljenega sveta, ki je na to opozarja že pisatelj v uvodu tudi povsem naš.
v njem izostri osvajalčevo vlogo. Tragika strašnega Felipeja ni v tem, da ne dobi naslova vicekralja, na katerega računa, in potemtakem v prepoznanju politike kot preračunljive igre, ne v tem, da morda kesajoč spozna, da je bila vsa kri, po kateri je med svojimi osvajalskimi pohodi brodil, zaman, in tudi ne v tem, da se ekskomuniciran, obubožan in ves betežen, kot nekakšna senca, mrtvi rokav, spremeni zgolj v preostanek voluntarističnega sveta, ki ga v resnici ni več, temveč v spoznanju o
poljubnosti, celo ničevosti tega sveta, ter - kar je najhuje - o neuporabnosti vere, v imenu katere je odšel na konkvisto in s križem v roki osvojil to čezmorsko deželo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani