nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
Regeneracija besed pravica, pravičnost, krivda, umno ravnanje
Dipl. psiholog in upravnik ZPKZ Dob se je s svojim prispevkom v Sobotni prilogi Dela (15. 3. t.l.) vključil v akademsko polemiko o retributivizmu in utilitarizmu v svetovni in slovenski penološki teoriji in praksi tako, da dr. najprej pouči, da zadeve niso tako preproste, kot si predstavlja, v nadaljevanju omeni, da so »nekatere njegove trditve, že zaradi vztrajnega ponavljanja, vendarle potrebne kritične presoje in dodatne osvetlitve«, svoje pisanje pa sklene z očitkom, da bi »od dr. vendarle pričakoval višjo stopnjo uravnoteženosti in znanstvene korektnosti« (ni kaj, s »t. i. strokovnjaki« so danes v Sloveniji same težave).
Kljub večkratnemu branju v Podržajevem prispevku nisem zasledil niti ene korektno citirane in ne iz konteksta vzete Petrovčeve trditve, ki bi jo pisec prispevka ustrezno kritično ovrednotil in primerno »uravnotežil« (kakšna je le strokovna razlaga tega izraza?), pač pa
je med vrsticami možno razbrati, da je piscu šlo predvsem za obračun s starim strokovnim nasprotnikom, ki vztrajno zagovarja strokovno obravnavo v zaporih namesto represije. Dr. je »poslednji Mohikanec« med penologi, ki javno in odprto deklarira tovrstna stališča, ki so bila ob koncu preddemokratične Slovenije (v osemdesetih letih) zelo razširjena in praktično preverjena, zato je razumljivo, da je tarča sodobnih demokratičnih (?!) reformistov oz. da kasira tudi v imenu tistih, ki smo pomagali oblikovati in izvajati t.i. slovenski socioterapevtski model izvrševanja kazenskih sankcij in ki smo se umaknili, se upokojili ali pa se potuhnili, ko ni več zdravo izražati tako zastarele nazore.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani