nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2008, poved v sobesedilu:
S svojo »obrazložitvijo« so mi nehote dali pravno podlago za majhno lumparijo (lahko bi se, če bi hotel, odločil tudi za večjo). In tako zdaj, opogumljen s sklepom okrajnega sodišča v Ljubljani, javno izjavljam, da mi predsednik vlade vse od leta 2005 dolguje 5650,00 SIT (s pripadajočimi zamudnimi obrestmi!) za izvod Čarovnikovega vajenca, ki sem mu ga prodal; da mi predsednik Republike Slovenije dr. Türk dolguje 3200 ameriških dolarjev (s pripadajočimi zamudnimi obrestmi!), ki sem mu jih pred petimi leti (ko je bil v finančni stiski) posodil v New ; in da mi član Evropskega sodišča dr. M. dolguje 520,00 SIT (s pripadajočimi zamudnimi obrestmi!) za pijačo, ki sem mu jo plačal pred mnogimi leti, ko sva še imela čas, da tu in tam kakšno rečeva.
Če trije navedeni gospodje trdijo, da o teh obveznostih do mene niso bili obveščeni (res jim nisem poslal niti položnic niti opominov pred izvršbo), se sklicujem na zgoraj navedeno razsodbo okrajnega sodišča v Ljubljani (ki vendarle -
kajti pred zakonom smo vsi enaki - ne more veljati zgolj in samo zame): »Poslovna obveznost ne nastane z izstavitvijo računa ali položnice, zato z navedbo o nesprejemu le tega dolžnik ne navaja dejstva, s katerim bi pravno upoštevno oporekal terjatvi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani